Skip to content Skip to sidebar Skip to footer

Razumevanje možganov: osnove nevroznanosti

Razumevanje možganov – naslovnica

Osnove strukture možganov in nevroznanosti

Osnovno razumevanje možganov sem v preteklem letu preučeval preko dveh knjig, saj me je nevrologija začela zelo zanimati. Kar sem bral in preučeval v knjigi Roberta Sapolskega Obnašaj se (Behave) in v meni ljubši knjigi Sedem in pol resnic o možganih avtorice Lise Feldman Barrett, so bili zame prvi koraki v nevroznanost.

Zdaj spoznavam možgane še bolj poglobljeno, česar se veselim, in ob prebiranju me je navdala radovednost in navdušenje. Kljub temu, da sem v precej stresnem obdobju.

Knjige o možganih in nevroznanosti

Meni je zelo všeč prispodoba, da so možgani in s tem avtonomni živčni sistem kot ogromno letalsko omrežje. V resnici so po najnovejših dognanjih organsko omrežje približno 128 milijard posameznih nevronov, povezanih v eno veliko prilagodljivo strukturo, ki se dinamično spreminja (nevroplastičnost).

Osnovni gradniki so nevroni, ki se med seboj sporazumevajo ves čas. Ko se nevron sproži, se po aksonu (nevritu) sprožijo električni impulzi do drugih nevronov, ti pa preko dendritov, ki izgledajo kot veje drevesa, sprejmejo te signale. Ob električnem signalu se sprostijo tudi kemične snovi, stik med nevronoma pa imenujemo sinapsa. Te snovi preko sinaps vstopijo v krošnjo drugega nevrona, da se ta lahko ponovno sproži. Tako se prenašajo informacije od nevrona do nevrona.

Nevroni so zgrajeni iz treh značilnih delov:

  • telo živčne celice z jedrom,
  • dendriti sprejemajo dražljaje in jih prenašajo proti telesu živčne celice,
  • aksoni prenašajo dražljaje stran od telesa živčne celice.

Možgani kot letalsko omrežje

Te povezave potekajo ekonomično oziroma po sistemu kompromis – stroški. Najlažje si predstavljam letalsko omrežje, kjer so vozlišča (ogromna letališča) in še nekaj skupkov (srednje velika letališča), kjer poteka največ povezav med nevroni. Ostale povezave so bolj lokalne. Vozlišča in skupki so torej tisti, preko katerih se nevroni povezujejo na druge konce možganov. Vozlišča so kritična. Če vozlišča odpovejo, to povezujemo z depresijo, shizofrenijo, disleksijo, kroničnimi bolečinami, demenco, Parkinsonovo boleznijo in podobno. Brez vozlišč bi se telesni proračun izčrpal.

Da nevroni komunicirajo med sabo, so torej potrebni električni impulzi, ki so odvisni od kemičnih prenašalcev (nevrotransmiterjev). Dopamin, serotonin, acetilholin, adrenalin in glutamat so primeri teh živčnih prenašalcev. Dobra prispodoba avtorice Lise Feldman Barrett mi je, ko opisuje, da so ti živčni prenašalci kot osebje na letališču. Prodajalci kart, varnostniki, zemeljska ekipa in ostali skrbijo, da vse v vozliščih (letališčih) poteka hitro in nenehno ali pa počasi in nastanejo zastoji.

Serotonin ali dopamin lahko vplivata na druge nevrotransmiterje in njihove vplive oslabita ali okrepita. Ko na tak način delujejo te kemične snovi, jih imenujemo nevromodulatorji. Ti so kot vreme na poti od vozlišča (letališča) do vozlišča. Ko je jasno, gre nemoteno, ko je nevihta, pa ne pride do povezav ali pa se povezave preusmerijo na druga letališča.

Tako dobimo bilijone različnih vzorcev delovanja in s tem vedenja. Ostale spremembe v možganih so počasnejše. Tako kot na letališčih obnavljajo terminale in gradijo nove, tudi nevroni odmirajo in nastajajo novi. Povezave postajajo številčnejše ali pa manj številčne in tako postopno dobivamo drugačno strukturo vozlišč in skupkov. To možnost spreminjanja in prilagajanja imenujemo nevroplastičnost, kar se dogaja skozi celotno življenje. Zato imamo možnost spreminjati mišljenje in prepričanja in s tem spremeniti usodo, način življenja itd.

Frontalni reženj – naš direktor

Frontalni reženj je središče višjih kognitivnih funkcij. Tam je prefrontalni korteks, ki je ključen pri načrtovanju, odločanju, inhibiciji signalov in oblikovanju osebnosti. To je naša zavest oz. direktor. Omogoča tudi predvidevanje, samorefleksijo in analitičnost. Pomaga nam tudi nadzorovati nenadne nagone ali impulzivnost. Ta del ima ključno vlogo pri oblikovanju osebne identitete, poškodbe pa lahko pomenijo izgubo samozavedanja ali razumevanja socialnih situacij.

Tukaj bi omenil tudi pokojno babico, ki je imela ob koncu življenja tumor na tem področju možganov. Delovala je, kot da bi imela demenco, spomnila pa se je lahko dogodkov iz otroštva, kot da so bili včeraj. Ali pa se nam je smejala, kako ne vemo, da smo ravnokar prišli s Kolpe in kaj se mi gremo zdaj, čeprav je bila zares že dva meseca v bolnišnici in smo prišli k njej na obisk.

Leva in desna polobla

Možgani so razdeljeni na levo in desno poloblo, ki med seboj sodelujeta ves čas pri obdelavi informacij.

Leva hemisfera je bolj logična, matematična, analitična in osredotočena na podrobnosti, detajle. Govor, racionalno mišljenje in optimizem so v domeni leve. Povezana je z motoričnimi spretnostmi desne strani telesa in omogoča procesiranje jezika in zaporedja informacij.

Desna hemisfera je bolj intuitivna, celostna in vezana na čustva, kreativnost, umetnost, vidi širše, a bolj megleno. Razume metafore, sarkazem, humor, obrazno mimiko, neverbalno komunikacijo, prostorsko zaznavo in umetnost. Povezana je s funkcijami in motoričnimi spretnostmi leve strani telesa.

Bazalni gangliji so globoke strukture v možganih, ki nadzorujejo gibanje. Sploh avtomatizirane in podzavestne gibe, kot so hoja, tipkanje, žvečenje in koordinacija gibanj. To potem opisujemo kot spretnost ali motorično veščino, npr. da znamo igrati inštrument ali pa pisati. Delujejo v povezavi z dopaminergičnim sistemom, ki ga pogosto izčrpamo in postanemo nemotivirani. Disfunkcija bazalnih ganglijev je povezana s Parkinsonovo boleznijo, pri kateri pride do tresenja in konstantnega krčenja mišic. Ob določeni glasbi ali v nenadnih primerih pa se lahko ljudje s Parkinsonovo boleznijo tudi normalno gibljejo. Torej so drugačne povezave med nevroni v možganskem omrežju možne tudi pri degenerativnih bolnikih.

Nevrologija – razumevanje možganov

Možgani so najbolj kompleksna in dovršena organska struktura, kar jih poznamo. So organ, sestavljen iz približno 128 milijard nevronov, ki komunicirajo preko sinaps. Omrežje omogoča učenje od najosnovnejših refleksov in gibov do najbolj kompleksnega zavestnega razmišljanja, čustvene regulacije, telesnega zaznavanja ter nenehnega učenja.

Ključna je ravno nevroplastičnost možganov. To pomeni, da imamo sposobnost prilagajanja in preoblikovanja na podlagi izkušenj. Učenje in sporazumevanje, kreativnost in introspekcija so funkcije, ki jih zaradi tega za razliko od drugih primatov ljudje zmoremo.

Senzorno-motorno povratno zanko je treba ves čas prilagajati in optimizirati. Sicer pride do senzorno-motorne amnezije, zaradi katere izgubimo nadzor nad določenimi deli telesa, spomini in koordinacijo, popači pa se celotna povezava med možgani in telesnimi sistemi. To lahko privede do popačenja signalov iz telesa do zavesti, kar se pogosto kaže tako, da težko zaspimo, slabše dihamo in se ne naspimo kvalitetno, ostajamo pod stresom in težje uravnavamo telesni proračun energije.

Ključno vlogo imajo živčni prenašalci (dopamin, serotonin, acetilholin, adrenalin, noradrenalin, GABA). Če je njihova regulacija dolgo časa nepravilna in nam katerega primanjkuje, postanejo določeni deli možganov, predvsem amigdala, bolj aktivni in vplivajo na prefrontalni korteks, ki izgublja vlogo. Tako si zmanjšamo sposobnost zavestnega odločanja in delujemo bolj avtomatsko, podzavestno in po reakcijah bega, boja ali zamrznitve.

Kako se učimo gibanja

Učenje je kompleksen proces. Pri učenju gibanja in gibalnih spretnosti se aktivirata tako senzorični kot motorični korteks, kar pomeni učenje po principu povratne zanke. Bolj kot vadimo določene gibe, bolj se te nevronske poti povezujejo. Na ta način sčasoma tvorimo nove skupke in vozlišča in utrdimo povezave.

Učenje gibanja s somatsko vajo

Poleg tega učenje ni le mehanski proces. Vključuje tudi bazalne ganglije, male možgane in prefrontalni korteks. Vsi ti sodelujejo pri strategijah gibanja, da ne ponavljamo enakih napak in da prilagajamo vedenje glede na pretekle izkušnje. Zavestna pozornost aktivira še dodatne nevronske mreže, kar vodi v bolj ponotranjeno učenje in v bolj vzdržne nevronske mreže.

Ko dovolj dolgo ponavljamo določene gibe, pridemo iz zavedne kompetence v nezavedno kompetenco, kar pomeni, da so naše nevronske mreže avtomatizirane. To nam omogoča učinkovitejše odzive brez odvečne porabe energije, ki jo sicer pri zavestnem učenju porabimo ogromno. To je povezano tudi z mielinizacijo.

Mielin je snov, ki vsebuje 30 odstotkov beljakovin in 70 odstotkov lipidov, z visoko koncentracijo holesterola in fosfolipidov. V mielinski ovojnici je naslojen v koncentričnih plasteh z dvojno membransko strukturo. Ko se proces mielinizira, se poveča hitrost prenosa impulzov preko nevronov in izboljša delovanje celotnega živčnega sistema. Zato je tako težko spremeniti mišljenje in prepričanja.

To sam pogosto občutim, saj velikokrat precej enostavno spremenim mnenje ali navado. A navado vzdrževati, da bi ta postala nezavedna kompetenca oz. nezavedna veščina, ki jo lahko brez težav in večje porabe energije prakticiram, pa je druga pesem. Sploh ko sem na primer imel cilj en mesec biti brez sladkorja in alkohola. En mesec je kljub določenim naporom hitro minil in mi je uspelo. A to ni ostala moja navada oziroma ni prišlo do dovolj trajnih povezav v mojih nevronskih povezavah, da bi se stara vozlišča (letališča) spremenila in nastala nova ter bi se proces mieliniziral. Zato bom moral s procesom ponovno začeti in dlje vztrajati.

Spomin

Spomin je pri procesu učenja ključen. Delimo ga na več vrst:

  • delovni spomin v prefrontalnem korteksu nam omogoča kratko obdelavo informacij (kot RAM pri računalnikih),
  • dolgotrajni spomin v hipokampusu shranjuje informacije in omogoča njihov priklic (trdi disk),
  • proceduralni spomin v bazalnih ganglijih in malih možganih skrbi za nezavedne gibe, ki se po določeni praksi avtomatizirajo, in za spretnosti.

Ko se učimo novih gibalnih vzorcev, naši možgani shranjujejo nove informacije in hkrati ponovno organizirajo nevronske povezave, kar je zelo pomembno pri rehabilitaciji.

Enako je pri regulaciji čustev, ki je zelo povezana s centri za gibanje. Zavestna vadba pozitivno vpliva na delovanje prefrontalnega korteksa, ki je pri čustveni regulaciji ključen. Tako zmanjšujemo stres in izboljšujemo koncentracijo. Zdrav duh v zdravem telesu tukaj spet pride do izraza, prav tako uporaba športa in učenja gibanja. Zato me ne čudi, da je pri otrocih tako pomembno, da se učijo novih gibalnih veščin, če želijo izboljšati učni uspeh.

Tudi spanje ima pomembno vlogo, saj med spanjem pride do obdelave podatkov. Nekateri podatki se shranijo, nekateri pa odstranijo. Če ne spimo dovolj ali spimo slabše zaradi stresa ali kroničnega stresa, to vpliva na kognitivne funkcije, motoriko in učenje. Zato se spet dvigne vpliv amigdale in zmanjša aktivnost prefrontalnega korteksa, kar vodi v spiralo slabega počutja. Telesna aktivnost in kognitivno učenje sta izjemno povezana, saj možgani stalno obdelujejo informacije iz telesa po senzorno-motorni povratni zanki in prilagajajo delovanje glede na nove izkušnje in prakso.

Lateralizacija možganov

Lateralizacija možganov je tako pri živalih kot pri ljudeh pomembna za preživetje.

Leva hemisfera je osredotočena na lov, je ozko usmerjena v pozornost in dosega konkretne in kratkoročne cilje. Npr. žival ulovi hrano. Človek opravi ali reši obveznost, ki mu služi kratkoročno.

Desna hemisfera pa se osredotoča na intuitivno in poglobljeno izkušnjo. Pri živali bo opazila plenilca. Človek bo videl širšo sliko, izkušnjo, občutke in čustva, ki so se porodila ob situacijah. Npr. oseba gre k trem različnim osebnim trenerjem in je vsako leto pri enem. Desna hemisfera bo na osebnega trenerja gledala skozi to, kako se je ob njem počutila, kakšen »vibe« je bil pri enem in kakšen pri drugem ter tretjem. Na podlagi občutkov in izkušenj bo levi hemisferi sporočala, pri katerem naj nadaljuje.

Pri vseh vrstah se izkaže, da se vsaka hemisfera na svet odziva drugače. Desna zagotavlja širino in fleksibilnost pozornosti, leva pa osredotočeno pozornost.

Leva vidi vsako področje posebej. Iz leve dobimo osebnega trenerja, ki gleda na meritve, rezultate na tehtnici, točne ponovitve serij, koliko kcal je treba porabiti na vadbeno enoto itd.

Desna vidi kontekst in to, kako se je oseba v pol leta premaknila iz občutkov nizke samopodobe in slabše telesne koordinacije v bolj samozavestno, fizično močnejšo in koordinirano osebo.

Leva hemisfera ustvari redukcionizem in ločuje dihalni sistem od krvožilnega ali mišično-skeletnega; desna hemisfera gleda na telo kot na somo – celostno, kjer so vsi telesni sistemi med seboj povezani in delujejo kot organizem.

Spanje in možgani

Spanje ima ponovno ključno vlogo pri uravnavanju cirkadianih ritmov in telesne regulacije, spomina, telesne temperature, kognitivnih funkcij, koordinacije v prostoru in za zmanjšanje prekomerne aktivacije amigdale.

Sprostitev leže pred spanjem

Kronično visoka napetost mišic in aktivacija osi HPA (hipotalamus–hipofiza–nadledvična žleza) lahko vodita v nespečnost, slab spanec, jutranjo utrujenost in slabšo odpornost.

V fazi globokega spanca telo sprošča rastni hormon, ki je ključen za celično obnovo, rast mišic in regeneracijo. Spanec vpliva tudi na raven leptina in grelina, ki sta ključna hormona pri občutku lakote oz. sitosti. Motnje spanja vplivajo na sladkorno bolezen in debelost zaradi regulacije inzulina in izločanja kortizola.

Vzroki in posledice se tukaj prepletajo in pogosto dobimo začaran krog: slab spanec nas vodi v slab dan, slab dan pa spet vpliva na slabši in nemiren spanec zaradi premlevanja, občutkov krivde, povišane aktivacije amigdale in premalo parasimpatičnega delovanja. To pa zmanjša sposobnost delovanja desne hemisfere in prinese dodatne težave zaradi popačenega delovanja možganov.

Nevroplastičnost potrebuje ponavljanje in pozornost. Na nedeljski gibalni praksi vsak teden vadimo zavestno gibanje in dihanje, s katerima možgani gradijo nove povezave s telesom.

Nedeljska gibalna praksa · online

Preberi, nato začuti v telesu.

Vsako nedeljo ob 20.00 prek Zooma: 45 minut vodenega somatskega gibanja in dihanja. Brez predznanja, v tvojem tempu. Posnetki so ti na voljo v spletni učilnici.

Ob plačilu vnesi kodo TELO in prvi mesec dobiš 50 % popusta (18,50 € namesto 37 €).

Mesečna naročnina, odjaviš se lahko kadarkoli.

QR koda za prijavo na nedeljsko gibalno prakso Skeniraj s telefonom

Leave a comment

0.0/5